• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

starožíten -tna -o prid. (ī) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih
● knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek