steblíka -e ž (í) 

  1. 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike
  2. 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek