• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stêkelce -a [kəl] s (ē) manjšalnica od steklo (izdelek): igral se je z obarvanimi stekelci; stekelca razbite šipe / stekelca za očala
♦ fiz. objektno stekelce steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek