stéljnik -a (ẹ̑) 

  1. 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku
  2. 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku
  3. 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek