stéžkoma in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇstar. 

  1. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač
  2. 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek