stíčnica -e ž (ȋ) 

  1. 1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami
  2. 2. redko stična točka: v njunem delu je precej stičnic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek