• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stíčnost -i ž (ȋ) 

  1. 1. dejstvo, da se kaj stika: stičnost ploskev
  2. 2. psih. dejstvo, da kaj nastopa skupaj, blizu v prostoru ali času: združevanje predstav po časovni, prostorski stičnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek