stíkati -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi
 
ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali

stíkati se 

  1. 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo
     
    anat. lopatica se stika s ključnico
  2. 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki
     
    redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata
  3. 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo

stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek