stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 

  1. 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
  2. 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek