• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stogotíti -ím tudi stogôtiti -im dov., stogótil tudi stogôtil (ī í; ō ȏ) raztogotiti: fantov molk ga je še bolj stogotil; stogotil se je in udaril s pestjo po mizi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek