• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stóik -a m (ọ́) 

  1. 1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki
  2. 2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek