stój -te medm. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. izraža zahtevo po prenehanju premikanja: stoj, kam se ti pa tako mudi / klic vprežni živini stoj
     
    voj. četa, stoj izraža povelje za prenehanje korakanja
  2. 2. izraža zahtevo po premisleku: stojte, saj še nisem vsega povedal; sam.: železniški signal kaže stoj; prim. stati stojim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek