1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove:avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka
2. ekspr. tožiti, tarnati:stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka
3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti:predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal ● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel
stokáje:stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz
stokajóč -a -e:stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati
Dostopnost