stólica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino
  2. 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice
  3. 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato
    ● 
    iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju
    ♦ 
    rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek