• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stórno -a m (ọ̑) 

  1. 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska
  2. 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek