• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stožér tudi stožêr -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. 

  1. 1. jedro, središče: stroji so stožer industrije / postal je stožer narodnega gibanja
  2. 2. redko tečaj: sneti vrata s stožerov
    ●     zastar. oficirji glavnega stožera štaba; zastar. zastava na stožeru na drogu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek