• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stradálec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. 

  1. 1. kdor strada: stradalci v taborišču
  2. 2. revež, siromak: to so ubogi stradalci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek