strádati -am nedov., tudi stradála (á) 

  1. 1. živeti v pomanjkanju hrane: po očetovi smrti je številna družina stradala; prebivalci nekaterih dežel stradajo; ekspr. stradal je, da se je skozenj videlo / žival strada / ekspr. pustil je otroke stradati ni jim dal jesti // ekspr. ne uživati (dovolj) hrane: če hočeš shujšati, moraš nekaj časa stradati
  2. 2. preh., nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročati, da se kdo izčrpa, oslabi: zaprli so ga, tepli in stradali; stradati družino; stradati psa
  3. 3. ekspr., z rodilnikom ne imeti česa (dovolj) na razpolago: tam vina ni stradal / stradati ljubezni, nežnosti, veselja
     
    star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju

stradajóč -a -e: preskrbeti hrano stradajočim ljudem; sam.: trpljenje stradajočih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek