1. kar povzroča strah, hudo trpljenje:preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam
2. značilnost strašnega, hudega:pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk
3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa:bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje:strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval ● redko obšla jo je strahota pred samo seboj strah
Dostopnost