strahovít -a -o prid. (ȋekspr. 

  1. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj; strahovita nesreča, smrt
  2. 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski; strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močen

strahovíto prisl.: strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek