• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strašljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
  2. 2. redko boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv

strašljívo prisl.: strašljivo se ozirati; njene besede so zvenele skoraj strašljivo
● ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek