• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strčáti -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak

strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek