stréla -e ž (ẹ́) 

  1. 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele
  2. 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho
  3. 3. ekspr., v medmetni rabi izraža
    1. a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela
    2. b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti
    3. c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav
      ● 
      ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico
      ♦ 
      min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek