strésti strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja:veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu // narediti hiter, sunkovit gib:komaj opazno je stresel z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu)
2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje
3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega:stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino // redko raztresti:spotaknila se je in stresla jagode
4. s tresenjem odstraniti:stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa // s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari:stresti obleko, prt ● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo
strésti se ekspr.izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju:spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese
strésen -a -o:stresen krompir; stresena krpa; prim. iztresti