• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stréšica -e ž (ẹ́) 

  1. 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
  2. 2. lingv. grafično znamenje
    1. a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
    2. b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek