• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stréžnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik
  2. 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik
  3. 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki
  4. 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek