stŕgati -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige
  2. 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane
     
    ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo
  3. 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke
  4. 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga

stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog
 
pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek