stríg -a (ȋ) 

  1. 1. striženje: ovce pred strigom okopajo
  2. 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig
  3. 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek