stŕn -a () nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste
● 
nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ 
šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek