strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ)
1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov:telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto ●vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili
2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto:strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno // narediti, da postane kaj enotno, enovito:osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo
3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno:strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo
stŕnjen -a -o:strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje