strpínčiti -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo
strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela
Dostopnost
Dostopnost