strpljív -a -o prid. (ī ístar. 

  1. 1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih
  2. 2. potrpežljiv: strpljivi gostje

strpljívo prisl.: strpljivo čakati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek