strúgati -am nedov. (ū) 

  1. 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket // z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
  2. 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
     
    usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem

strugajóč -a -e: ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi

strúgan -a -o: strugane palice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek