• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strúnar -ja m (ȗ) 

  1. 1. izdelovalec ali prodajalec strun: preživljal se je kot strunar
  2. 2. knjiž. kdor igra na glasbilo s strunami: strunar je zaigral in zapel; odmevala je pesem strunarja
    ♦     zool. strunarji živali, ki imajo vzdolž telesa hrbtno struno, Chordonia



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek