• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strúpar -ja m (ȗ) knjiž. 

  1. 1. kdor pridobiva, pripravlja strupe: izkušen strupar / vrači in struparji
  2. 2. zastrupljevalec: struparja dolgo niso odkrili / besedni, idejni strupar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek