1. notranji, osrednji del stebla, debla:izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja
2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora:iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen
3. knjiž. jedro, bistvo:stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen
4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši:stržen reke / vodni stržen ♦ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda