stváriti -im dov. (á ā) knjiž. ustvariti: stvariti novo besedo; stvariti pesem
● zastar. stvariti umno vinogradništvo razviti
stvárjen -a -o deležnik od stvariti: stvarjene reči // v zvezi z za ustvarjen, zelo primeren: dežela, stvarjena za trto / čutila sta, da sta stvarjena drug za drugega
Dostopnost
Dostopnost