stvárniški -a -o prid. (ȃ) 

  1. 1. nanašajoč se na stvarnika: stvarniško dejanje boga / njegova odločitev je bila resnično stvarniška
  2. 2. zastar. ustvarjalen: stvarniški človek / stvarniški tok misli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek