• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

suficíten -tna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca
  2. 2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek