• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sumljívec -vca m (ȋ) 

  1. 1. kdor (rad) sumi: sumljivcu je bilo dovolj, da ju je videl skupaj
  2. 2. ekspr. sumljiv človek: neki sumljivci se potikajo okoli skladišča; zapreti sumljivca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek