• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sunkovít -a -o prid. (ȋ) 

  1. 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik
  2. 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki
  3. 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev

sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek