1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik:najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ
2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo:v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti
Dostopnost