• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

suróvec -vca m (ọ̑) 

  1. 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce
  2. 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek