• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

súžnjiti -im nedov. (ú ȗ) 

  1. 1. knjiž. zasužnjevati: sužnjiti ljudi
  2. 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: namesto da bi bil enakopraven, je sužnjil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek