svedóčba -e ž (ọ̑zastar. 

  1. 1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pismena svedočba
  2. 2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek