svédrati -am nedov. (ẹ̑ekspr. 

  1. 1. vrtati (s svedrom): svedrati luknje / zobozdravnik mu je dolgo svedral zob, po zobu / misli, spomini mu svedrajo po glavi
  2. 2. kodrati, navijati: svedrati lase; lasje se ji svedrajo; svedrati si brke
    ● 
    ekspr. bolečine mu svedrajo po trebuhu čuti zvijajoče bolečine; začel je svedrati vanj vrtati; ekspr. črn dim se je svedral iz dimnikov vil

svédrati se zvijati se v obliki svedra: koruza se že svedra / steza se je svedrala skozi mlado drevje

svedrajóč -a -e: svedrajoče misli, oči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek