svéten -tna -o prid. (ẹ̑zlasti v krščanskem okolju 

  1. 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja; posveten: delo svetne vsebine / svetna in cerkvena glasba / svetna oblast
     
    rel. svetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik
  2. 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: on je preveč sveten človek, da bi ga to zanimalo / svetno mišljenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek