• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svetléti -ím nedov., svétli in svêtli (ẹ́ í) 

  1. 1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo: brlivka svetli / na zaslonu so svetlele črte in proge so bile
  2. 2. postajati bolj svetel: lasje so ji na soncu svetleli; nebo je polagoma svetlelo / knjiž. obraz mu je vedno bolj svetlel postajal veselejši, vedrejši

svetlèč -éča -e: svetleč zaslon; svetleča številčnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek