• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svetlíkav -a -o prid. (í) knjiž. ki se svetlika: čelo mu je pokril svetlikav znoj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek