1. s prilastkom najvišji naslov za strokovnega, znanstvenega delavca v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah:postal je raziskovalni svetnik; biti izvoljen za strokovnega, znanstvenega svetnika
2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju:kot starejši zaslužni delavec je bil imenovan za svetnika / sodni svetnik; nekdaj samostojni svetnik
3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika:imenovati svetnike / dvorni, finančni, sodni, vladni svetnik; njegov oče je bil tajni svetnik ● zastar. bil jim je dober svetnik svetovalec; deželnosodni svetnik v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti ♦ rel. konzistorialni svetnik škofov svetovalec
Dostopnost